Živali
Gams
Rupicapra rupicapra
Gams je gibčen prebivalec skalnatih pobočij, planinskih pašnikov in strmih gozdov. Prepoznamo ga po svetlejši glavi s temnima progama prek oči ter črnih rogljih, ki se na vrhu kljukasto zavihajo nazaj. Roglje imata oba spola in jih ne odmetavata. Poletni kožuh je krajši in svetlejši, pozimi pa postane gostejši in temnejši. Odrasla žival v plečih doseže približno 75 centimetrov.\n\nČeprav ga najpogosteje povezujemo z visokogorjem, živi tudi v nižje ležečih skalnatih soteskah in gozdnatem hribovju. Hrani se s travami, zelišči, listjem in poganjki, pozimi pa tudi objeda lesnate rastline. Koze z mladiči se združujejo v trope, starejši kozli pa so pogosto samotarski. Jesenski čas parjenja imenujemo prsk. Spomladi skoteni kozlič je kmalu po rojstvu že sposoben slediti materi po zahtevnem terenu.
Lovna doba
01.08. - 31.12.
Srna
Capreolus capreolus
Srna je manjša in vitka predstavnica družine jelenov. Ima velike uhlje, temne oči in skoraj neopazen rep. Poleti je njen kožuh rdečerjav, pozimi pa sivkast do sivorjav. Samca imenujemo srnjak; nosi kratko rogovje, ki ga vsako leto odvrže in ponovno razvije. Mladiči imajo pegasto dlako, s katero se dobro zlijejo z okolico.\n\nSrnjadi najbolj ustreza razgibana krajina, v kateri se prepletajo gozdovi, grmišča, travniki in njive. Objeda listje, brste in mlade poganjke, pase pa se tudi na odprtih površinah. Ob nevarnosti se z naglimi skoki umakne v zavetje. V hladnem delu leta se lahko združuje v manjše ali večje trope. Posebnost razmnoževanja je začasno mirovanje razvoja zarodka: po poletnem parjenju srna mladiče poleže šele naslednjo pomlad, najpogosteje dva.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Jazbec
Meles meles
Jazbec je čokat predstavnik družine kun, ki ga najlažje prepoznamo po beli glavi z dvema širokima črnima progama prek oči. Hrbet je sivkast, trebuh in kratke noge pa temni. Močne prednje šape z dolgimi kremplji so prilagojene kopanju. Telesna teža se čez leto spreminja, saj si jeseni nabere zalogo maščobe za zimsko obdobje.\n\nNajdejavnejši je v mraku in ponoči, podnevi pa počiva v podzemni jazbini. Ta ima lahko več vhodov, razvejane rove in prostore za počitek, pogosto pa jo uporablja več živali. Jazbec je vsejed: išče deževnike, žuželke in druge manjše živali, uživa pa tudi sadje, semena in korenine. Ustrezajo mu gozdovi z odcednimi tlemi ter bližina travnikov in drugih prehranjevališč. Pozimi veliko počiva, vendar se lahko ob ugodnih razmerah odpravi iz jazbine.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Navadni jelen
Cervus elaphus
Je naš največji jelen, ki je v plečih visok do slabega poldrugega metra. Glava je dolga, uhlja pa velika in koničasta. Rep je daljši kot pri srnjadi in meri 15 cm. Dlaka je dolga in krhka, poleti rdeče rjava, pozimi sivo rjava. Samci imajo na vratu daljšo in temnejšo dlako (grivo). Zadnjica je bela. Mladič je lisast, nejasno izražene lise lahko ostanejo vzdolž hrbta vse življenje. Samec ima na čelu razvejano rogovje, samica (košuta) pa je mulasta (brez rogovja). Mlademu samcu se že z osmim mesecem pojavijo na čelnici nastavki za bodoče rogovje. Prvo rogovje, ki začne rasti v starosti 12–14 mesecev, še ni razvejano. Le-to odpade marca, na njegovem mestu pa začne rasti novo, ki je vsako leto večje in bolj razvejano. Jelen ima največje rogovje po desetih letih. Staro rogovje odpada marca ali aprila, čiščenje novega pa se razvleče od julija do septembra. Mladi jeleni čistijo rogovje pozneje kot stari. Rogovje odraslega jelena je sestavljeno iz dveh vej (parožki). Parožki na vrhu veje tvorijo t. i. krono. Veji merita največ 120 cm, na njima pa je po sedem ali celo več parožkov. Leva in desna veja s parožki sta si bolj ali manj zrcalno simetrični. Naši jeleni tehtajo do 250 kg, košute pa do 150 kg.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Rjavi medved
Ursus arctos
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar (plantigrad). Oči so drobne, uhlji kratki in zaokroženi, rep pa prav tako kratek in skrit v kožuhu. Barva je v osnovi rjava, vendar dokaj spremenljiva. Kožuh je lahko tudi svetel z rumenkastimi toni, v drugi skrajnosti pa temen, črno rjav. Telesna dolžina medvedov je naslednja: samci 161–257 cm, samice 120–200 cm. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. Mogoče so tudi velike razlike v teži enako starih živali.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Navadni jelen
Cervus elaphus
Navadni jelen je velik, močno grajen rastlinojed z dolgimi nogami in izrazitimi uhlji. Poletni kožuh je rdečerjav, zimski pa gostejši in bolj sivorjav. Odrasli samci imajo na vratu daljšo dlako ter mogočno, razvejano rogovje. Tega vsako leto odvržejo, nato pa jim zraste novo. Samica, košuta, rogovja nima, mladič oziroma tele pa ima sprva pegast kožuh.\n\nJelenjadi ustrezajo obsežni gozdovi z jasami in bližnjimi travniki. Kot prežvekovalec se prehranjuje predvsem s travami, objeda pa tudi druge rastlinske dele. Na pašo pogosto prihaja ob mraku, čez dan pa počiva v zavetju. Košute s teleti sestavljajo trope, samci pa se večji del leta družijo ločeno ali živijo sami. Jeseni nastopi ruk, ko jeleni z značilnim globokim oglašanjem in medsebojnim merjenjem moči tekmujejo za košute.
Lovna doba
Ni podatka
Divji prašič
Sus scrofa
Divji prašič ima čokato telo, močan prednji del trupa in kratke, čvrste noge s parklji. Glava je podolgovata in se končuje z gibljivim rilcem, s katerim rije po tleh. Kožuh sestavljajo grobe sivorjave do temnorjave ščetine, ki so vzdolž hrbta daljše. Posebnost odraslih samcev, merjascev, so močno razviti podočniki oziroma čekani. Mladiče prepoznamo po svetlih in temnih vzdolžnih progah, ki z odraščanjem izginejo.\n\nNajpogosteje živi v listnatih in mešanih gozdovih, hrano pa išče tudi na travnikih in njivah. Aktiven je predvsem ponoči. Je vsejed: uživa želod, žir, korenine, druge rastlinske dele, nevretenčarje in mrhovino. Samice z mladiči živijo v tropih, odrasli merjasci pa večinoma samotarsko. Z ritjem spreminja zgornjo plast tal, na kmetijskih površinah pa lahko povzroča škodo.
Lovna doba
Ni podatka
Lisica
Vulpes vulpes
Lisica je vitka predstavnica družine psov s koničastim gobcem, velikimi pokončnimi uhlji in dolgim, košatim repom. Kožuh je navadno rdečkasto rjav, spodnja stran telesa svetlejša, zadnja stran uhljev pa črna. Konica repa je običajno bela. Pozimi je dlaka gostejša in pogosto bolj sivkasta. Samci so praviloma nekoliko večji od samic; odrasel lisjak lahko tehta do približno 10 kg.\n\nLisica je zelo prilagodljiva in živi v gozdovih, kulturni krajini ter tudi v bližini naselij. Najdejavnejša je v mraku in ponoči, srečamo pa jo tudi podnevi. Hrani se predvsem z glodavci, uživa pa tudi žuželke, ptice, mrhovino in sadje. Z lovom na miši in voluharice pomaga uravnavati njihovo številčnost. Mladiče vzreja v podzemnem brlogu, lisičini, ki jo izkoplje sama ali si jo uredi v opuščeni jazbini.
Lovna doba
Ni podatka
Kuna belica
Martes foina
Kuna belica je gibčna zver iz družine kun z rjavim kožuhom, košatim repom in značilno belo liso pod vratom. Lisa se navadno razcepi proti prednjima nogama. Smrček je svetel, rožnat, kar jo skupaj z belo vratno liso pomaga ločevati od kune zlatice. Telo je dolgo približno 41–56 cm, rep pa še 20–30 cm. Odrasla žival običajno tehta okoli 1,5–2 kg.\n\nPogosto živi v bližini človeka, kjer si zavetje poišče na podstrešjih, v gospodarskih poslopjih, skalnih razpokah ali pod kupi lesa. Dejavna je predvsem ponoči in je dobra plezalka, čeprav hrano pogosto išče na tleh. Prehranjuje se z mišmi, voluharicami, podganami, pticami, jajci in žuželkami, pomemben del njene prehrane pa predstavljajo tudi sadeži. Z lovom na glodavce je koristna, ob nezavarovanih kokošnjakih pa lahko povzroča škodo.
Lovna doba
Ni podatka
Volk
Canis lupus
Zavarovana živalska vrsta
Volk je največji prostoživeči predstavnik družine psov v Sloveniji. Ima vitko, mišičasto telo, dolge noge, podolgovat gobec in pokončne uhlje. Gost kožuh je navadno sivorjav, s svetlejšimi in temnejšimi predeli. Pri iskanju hrane mu pomagata zelo razvita voh in sluh, vzdržljivost pa mu omogoča premagovanje velikih razdalj.\n\nVolkovi praviloma živijo v družinskih tropih, ki jih sestavljajo starševski par in potomci. Člani sodelujejo pri vzreji mladičev, branijo svoje območje ter se sporazumevajo z vonjavami, telesno govorico in oglašanjem. Prehranjujejo se predvsem s prostoživečimi parkljarji, kot so jelenjad, srnjad in divji prašiči, občasno pa tudi z manjšimi živalmi in mrhovino. Z uplenom vplivajo na številčnost in vedenje rastlinojedcev. Za njihov obstoj so pomembni dovolj velik življenjski prostor, razpoložljiv plen in možnost prehajanja med gozdnimi območji.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Rjavi medved
Ursus arctos
Zavarovana živalska vrsta
Rjavi medved je velika zver z močnim telesom, široko glavo in kratkimi, zaobljenimi uhlji. Gost kožuh je različnih rjavih odtenkov. Pri hoji stopa na celotno stopalo, na šapah pa ima dolge kremplje, ki jih uporablja pri kopanju in iskanju hrane. Kljub okornemu videzu se lahko hitro giblje. Posebej dobro razvit voh mu pomaga zaznavati hrano in dogajanje v okolici.\n\nV Sloveniji je povezan predvsem z obsežnimi gozdovi. Večinoma živi samotarsko, izjema so medvedke z mladiči in živali v času parjenja. Je vsejed, pri katerem velik del prehrane sestavljajo rastline: trave, gozdni sadeži, žir in drugi plodovi. Uživa tudi žuželke, mrhovino in občasno plen. Jeseni kopiči maščobne zaloge, zimo pa pogosto preživi v brlogu. Tam medvedka skoti drobne, nebogljene mladiče, ki potrebujejo dolgotrajno materino skrb.
Lovna doba
Ni podatka
Ris
Lynx lynx
Zavarovana živalska vrsta
Evrazijski ris je največja prostoživeča mačka v Evropi. Prepoznamo ga po čopkih črnih dlak na konicah uhljev, izrazitih zalizcih in kratkem repu s črno konico. Ima dolge noge in široke šape, njegov gost kožuh pa je sivkast do rdečkasto rjav s temnimi pegami. Razporeditev peg je pri vsakem osebku drugačna. Telo meri približno 80–130 cm, odrasli risi v Sloveniji pa običajno tehtajo okoli 18–25 kg.\n\nŽivi predvsem v gozdovih, kjer najde zavetje in dovolj plena. Je samotarska in teritorialna žival, ki se človeku praviloma izogiba. Plen zalezuje ali ga preseneti iz zasede; pri nas se prehranjuje predvsem s srnjadjo, lovi pa tudi polhe in druge živali. V Sloveniji je zavarovan, zato je ohranjanje njegovega življenjskega prostora pomembno za dolgoročni obstoj vrste.
Lovna doba
Ni podatka