Gams
Rupicapra rupicapra
Gams je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm. Poleti je umazano rumeno rjav do temno siv. Zimska dlaka je daljša od letne, zato je poleti videti vitek, pozimi pa robusten in čokat. Na vsaki strani glave se mu prek oči vse do vrha gobca vleče široka temna proga ("vajeti"). Notranja stran uhljev je bela. Na čelu so pri obeh spolih razviti rogovi, imenovani roglji, ki so smolnato črni, v spodnjem delu ravni, na vrhu pa zakrivljeni. Samci imajo debelejše roglje, ki so na vrhu bolj kljukasti. Roglji začno rasti v prvem letu življenja in so kožna tvorba. Starejši gamsi imajo na rogljih smolnate obloge, ki so verjetno nastale zaradi drgnjenja ob smrekovo in macesnovo vejevje ter rušje. Odrasli gamsi tehtajo 25-30 kg. Kozli so za približno desetino večji od koza.
Lovna doba
01.08. - 31.12.
Volk
Canis lupus
Volk je največji predstavnik družine psov. Njegov gobec je koničast, oči poševne, uhlji pa razmeroma veliki in pokončni. Vrat in prsi so zelo močne. Rep je krajši od polovice trupa z glavo, nosi pa povešenega. Kožuh je rumeno rjav s sivim nadihom. V zimski dlaki so sivi toni bolj izraženi. Za razliko od psa ima na podlakti 10 cm dolgo in 2 cm široko črno progo.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Srna
Capreolus capreolus L.
Srna je majhna vrsta iz družine jelenov. V križu je višja kot v plečih, kjer meri 63–67 cm. Repa praktično nima. Glava je, gledano s strani, trikotna. Oči in uhlji so veliki. Dlaka je dolga, toga in krhka. Poleti je rdeče rjava, pozimi pa siva do sivo rjava. Mladiči so v osnovi peščeno rjavi s črnimi in belimi pegami po telesu. Pri starosti šest tednov postajajo pege manj opazne, povsem pa izginejo ob prvi menjavi dlake v oktobru. Samci (srnjaki) imajo na čelu kratko rogovje. Popolno razvito je sestavljeno iz veje, na kateri sta poleg njenega zašiljenega vrha še prednji in zadnji odrastek. Na dnu veje je t. i. roža, površina veje pa je grbičava. Srnjačku zraste prvo rogovje že novembra ali decembra, februarja pa mu odpade. Rogovje je kostna tvorba. Odraslemu srnjaku začne rasti rogovje decembra, do konca marca ali aprila pa je že povsem razvito in očiščeno. Odpade mu od septembra do novembra. Izjemoma zraste majhno rogovje tudi stari srni. Odrasel srnjak tehta do 25 kg, srna nekoliko manj.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Jazbec
Meles meles
Jazbec je naša največja kuna. Njegova glava je koničasta, trup pa močan in zajeten. Okončine so mišičaste, kremplji na prstih dolgi. Glava je bela, prek oči in uhljev se vleče široka črna proga, ki se začne kak centimeter za smrčkom. Hrbet je siv, z rumenkastimi, rjavkastimi ali srebrnimi odtenki. Trebuh porašča redka črna dlaka. Rep je kratek in svetel. Teža je odvisna od količine shranjene tolšče, zato se med letom občutno spreminja. Izjemoma tehta tudi več kot 20 kg.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Navadni jelen
Cervus elaphus
Je naš največji jelen, ki je v plečih visok do slabega poldrugega metra. Glava je dolga, uhlja pa velika in koničasta. Rep je daljši kot pri srnjadi in meri 15 cm. Dlaka je dolga in krhka, poleti rdeče rjava, pozimi sivo rjava. Samci imajo na vratu daljšo in temnejšo dlako (grivo). Zadnjica je bela. Mladič je lisast, nejasno izražene lise lahko ostanejo vzdolž hrbta vse življenje. Samec ima na čelu razvejano rogovje, samica (košuta) pa je mulasta (brez rogovja). Mlademu samcu se že z osmim mesecem pojavijo na čelnici nastavki za bodoče rogovje. Prvo rogovje, ki začne rasti v starosti 12–14 mesecev, še ni razvejano. Le-to odpade marca, na njegovem mestu pa začne rasti novo, ki je vsako leto večje in bolj razvejano. Jelen ima največje rogovje po desetih letih. Staro rogovje odpada marca ali aprila, čiščenje novega pa se razvleče od julija do septembra. Mladi jeleni čistijo rogovje pozneje kot stari. Rogovje odraslega jelena je sestavljeno iz dveh vej (parožki). Parožki na vrhu veje tvorijo t. i. krono. Veji merita največ 120 cm, na njima pa je po sedem ali celo več parožkov. Leva in desna veja s parožki sta si bolj ali manj zrcalno simetrični. Naši jeleni tehtajo do 250 kg, košute pa do 150 kg.
Lovna doba
30.11. - 30.11.
Rjavi medved
Ursus arctos
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar (plantigrad). Oči so drobne, uhlji kratki in zaokroženi, rep pa prav tako kratek in skrit v kožuhu. Barva je v osnovi rjava, vendar dokaj spremenljiva. Kožuh je lahko tudi svetel z rumenkastimi toni, v drugi skrajnosti pa temen, črno rjav. Telesna dolžina medvedov je naslednja: samci 161–257 cm, samice 120–200 cm. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. Mogoče so tudi velike razlike v teži enako starih živali.
Lovna doba
30.11. - 30.11.